ON: »Res? Tudi jaz obožujem vrtnarjenje! Sicer trenutno živim v garsonieri, ampak – veš, da se da iz balkona narediti pravi zelenjavni vrt?

ONA: »No, kakšno solato bi mi lahko pripravil iz tvojih rastlin?«

ON: »Hmmm … malo zelene listnate, nekaj češnjevih, sladkih paradižnikov, malo rdečkaste solate, ma..«

ONA: »Rdečkaste solate??? Kako pa se ji reče? Ti, ti fakin ti! SI MALO IZMIŠLJUJEŠ, DA BI ME IMPRESIONIRAL? 😉 «

ON: »Neeeeeee, resno … Pač, ne vem, kako se stvarem reče, ampak – jih pa imam! Čakaj, ti pošljem sliko!«

 

Tako sta se že približno desetič pogovarjala Maša in Andrej.

Bilo je prijetno.

Tale vrtnarska tema je bila že tretja po vrsti, v kateri sta se enostavno našla.

 

 

TAKO ENOSTAVNO SE JE BILO POGOVARJATI!

 

 

Ko je treba odložiti … sta že celo padla na tisto: “Daj ti prvi!”. “Ne, daj ti!”. “Ne, ti daj!” (in potem pride Rachel in besna kot ris Rossu prekine zvezo z njegovo drago Angležinjo ;-))

Z vsakim naslednjim dnem, ko sta se pogovarjala, sta si, tako en kot drugi, VEDNO MALO BOLJ ŽELELA, DA SE TUDI ZARES SPOZNATA.

 Ko je na to že milijavžentič pomislila Maša, ji je v istem hipu Andrej namesto fotke v zelenje odetega balkona poslal točno to povabilo:

»Veš kaj! Tako dobro se razumeva, nič ti ne pošljem fotografije! PRIDI GA POGLEDAT! In ko boš že ravno tukaj, ti bom čisto zares naredil Cezarjevo solato, da si boš prste obliznila! Kaj praviš?«

 

 

Maša je bila …. NAVDUŠENA!

»Hmmm, pa ja! Morda imaš pa res prav!«

 

DOGOVORILA STA SE ZA PETEK.

 

Za vogalom.

Ona bo imela oblečeno rdečo obleko, on pa jo bo tako ali tako prepoznal.

 

V PETEK JO JE ČAKAL, AMPAK ZGODILO SE JE … omg!!!

 

Ura je odbila 17.00.

Pred njim pa je stala najlepša ženska vseh časov! VENDAR … NA NJEJ NI BILO NITI PIKICE RDEČE,

 

samo popolna, mala črna oblekica!

 

»Uffff … ALI SE NORČUJE IZ MENE????«

 

Z druge strani ulice so se slišali koraki visokih petk.

 

Pot mu je oblival oči in ni mogel jasno videti (tudi mračilo se je že!), če je to rjava, rdeča ali … neka temna …

 

»OMB, ne reci mi, da je rdeča! TA ČRNA BI MORALA BITI RDEČA

 

Srce mu je razbijalo, kot razbija rock zvezdnik po bobnih na najbolj vroč trenutek koncerta.

 

»O, bog, daj mi že enkrat odrešitev, ne morem več! Vem, da se nisem zmotil, vem, da je moj instinkt pravi!«

 

Zamižal je v trenutku groze, v mislih začel moliti »SVETI ANGEL VARUH MOJ…«, ko je z ženstvenim glasom, tistim, ki ga je že milijavžentkrat prej slišal, rekla:

 

»HEJ =) SI TI ANDREJ?«.

 

KO JE ODPRL OČI, JE …

 

Kaj praviš, katera ga je pozdravila?

 

 

GLASUJ TUKAJ (imeti moraš FB) in ustvari svoj konec!  Tisti odgovor, ki dobi več glasov, je zmagal in glede na odgovor se bo napeta nadaljevanka nadaljevala – v petek zvečer, na FB strani (in naslednji dan tudi tukaj)!

 

Pin It on Pinterest